"Podjetja, ki jih poganja UI, rastejo za 50 % hitreje kot konkurenca"

V podjetništvu je veliko modnih muh, ki ustvarijo več hrupa kot koristi. Kako vemo, da umetna inteligenca (UI) ni ena izmed njih, podobno kot tudi ni bil internet stvari (IoT)? UI se razvija že zelo dolgo, se nam je pa pred tremi leti zgodil ChatGPT. Nenadoma so se vsi začeli zavedati, kako razvita je tehnologija velikih jezikovnih modelov (LLM). To je bila prelomna točka, saj ima UI ogromno posledic pri poslovanju, pri tem, kako ljudje delamo, živimo, s čim se ukvarjamo in identificiramo. Industrijske revolucije pač povzročijo tudi spremembe v družbi. Po prvi revoluciji z masovno proizvodnjo so denimo ženske vstopile v delovno silo, preoblikoval se je koncept družine, zgodila se je močna urbanizacija. Druga, telekomunikacijska revolucija je povzročila pošiljanje sporočil na dolge razdalje in družba je postala bistveno bolj povezana. Tretja revolucija je z digitalizacijo prinesla nesluten razvoj, družba se je popolnoma spremenila, tako mirnega obdobja človeštva nismo imeli že dolgo. Četrta industrijska revolucija zato zame ni pametna industrija, saj je IoT le dodatni element digitalizacije, ampak je po mojem mnenju to vpeljava UI, ki poslovanje obrača povsem na glavo.

Govorite o svoji napovedi izpred nekaj let, da bo srednji menedžment zaradi UI počasi začel izginjati iz podjetij? Natančno to. In ta moja napoved se že izkazuje za pravilno. To ni več fikcija, ampak so ta trend kot dejstvo pokazale raziskave Garner Consultinga, Boston Consulting Groupa idr. Govorim o svojem konceptu strateškega razvoja, ki temelji na UI in omogoča, da en poslovodja vodi ekipo tisočih ali deset tisočih ljudi. Tako ostanejo samo tisti, ki delajo s strankami, in poslovodje, ki se kontinuirano ukvarjajo s strategijo ter določajo, v katero smer bo šla.

In kaj je prednost sistema brez srednjega menedžmenta: agilnost, gibko delovanje? Tudi, predvsem pa popolna usmerjenost na stranko. Raziskave napovedujejo, da bo zaradi UI do konca leta 2026 kar 20 odstotkov največjih petstotih podjetij v ZDA zmanjšalo število ljudi v srednjem menedžmentu za več kot 50 odstotkov. Ne pogovarjamo se o tem, ali bi to lahko bila prihodnost, ampak se to že dogaja.

Torej se zaposleni zaradi pohoda UI upravičeno počutimo ogrožene. Ja in ne. Močno verjamem, da mora podjetje rasti, sicer pač ni uspešno in je samo vprašanje časa, kdaj bo propadlo. Če UI omogoča rast, je treba sprejeti odločitev, kako boš rast izvajal, in delno je lahko odgovor tudi UI. Ampak odločevalci smo na koncu še vedno ljudje, zato menim, da se bo veliko vlog zaposlenih transformiralo v odnos s strankami, oblikovali se bodo drugačni tipi zaposlitev. Če greš skozi transformacijo, v kateri vpelješ UI v poslovanje, imaš dve možnosti. Lahko zmanjšaš število zaposlenih in začneš na novo zaposlovati ali pa ljudi, ki vedo, s čim se ukvarjaš, pelješ s seboj po tej poti. A to neizogibno pomeni, da morajo biti ti ljudje odprti za spremembo, vedeti morajo, kako se bo treba spremeniti in kaj pričakuješ od njih, saj s transformacijo nedvomno zarežeš v obstoječe načine dela. Toda v vsaki transformaciji potrebuješ ljudi, morda ne vseh, a jih potrebuješ.

Vseeno pa je cilj vpeljave UI uspešnost podjetij, kajne? Tudi. Podjetja, ki jih poganja UI, rastejo za 50 odstotkov hitreje kot njihova konkurenca in so bolj donosna. To so ogromni in zelo hitri preskoki. Moji izračuni kažejo, da je podjetje, ki ga poganja UI, sposobno ustvarjati dva- do trikrat več prostega finančnega toka kot primerljivo podjetje v isti panogi, ki ga ne poganja UI. Tako ima več denarja za investicije, oglaševanje in pridobivanje kadrov. S tem se začne krog rasti, ki se samo še širi, in to tako hitro, da konkurenca ne more slediti. Vprašanje ni, ali bomo UI uporabljali, ampak kdo bo to znal bolje.

Kdaj ste začutili, da je klasičnemu upravljanju podjetij odklenkalo? Premiki so se v resnici začeli dogajati že pred desetimi ali dvajsetimi leti z digitalizacijo. Sodobni menedžer mora biti odprt, razumeti mora tehnologije in biti stalno pripravljen spreminjati stvari. To menedžerji v ZDA počnejo bolje kot v Sloveniji in Evropi, zato stopicljamo za njimi. Njihova mentaliteta je morda nekoliko drugačna, hitreje se odločajo, a v ZDA so spoznali, da se morajo spreminjati v vsakem kvartalu, da se morajo vedno znova hitro reorganizirati. V dobi UI je to še bolj ključno. UI spreminja toliko stvari tako hitro, da si ne moreš privoščiti biti pri miru. Ko začneš vpeljevati UI v poslovanje, ne smeš odnehati. To ni zgodba enkratne implementacije in posledičnega miru, niti slučajno, s tem se je treba nenehno ukvarjati.

Je to vaš koncept Compleximplicity, po katerem se strategije menedžmenta poenostavljajo, a vodenje na nekaterih področjih postaja vse kompleksnejše? Natančno to. UI sicer povečuje kompleksnost upravljanja, hkrati pa njena orodja omogočajo veliko optimizacij. Center vodenja mora postati strategija, kar naj bi ta po menedžerski znanosti sicer bila, a v praksi podjetja v Sloveniji in širši Evropi strategijo enkrat sprejmejo in jo nekaj let pustijo pri miru. V tem času je ne spreminjajo, ampak prilagajajo le finančne načrte. Po nekaj letih od sprejetja strategije tako ta govori eno, številke pa nekaj drugega. Pri nas začnejo podjetja šele takrat razmišljati o spremembi strategije. Te torej ne uporabljajo kot orodje za vodenje, kar pa je velika napaka.

V tem procesu se morajo potem transformirati predvsem vodje. Se tega pogleda lahko naučimo? Seveda. Sam pri tem svetujem večinoma izključno najvišjemu menedžmentu. Marsikje v svetu, denimo v Švici, kjer imajo podobne izzive kot v Sloveniji, se vodje zavedajo, da so, če je njihovo glavno vprašanje, katero podjetje je že naredilo takšno transformacijo, že v zaostanku.

Kako se torej lotiti implementacije UI v poslovanje? Vseobsegajoče. MIT-ova raziskava kaže, da 95 odstotkov pilotnih implementacij UI ne uspe, pri čemer razlog ni v tehnologiji, temveč predvsem v napačnem pristopu podjetij. Ni dovolj, da podjetja tehnologijo razumejo le kot orodje, ki ga implementiraš in uporabljaš, ampak jo morajo dojemati kot sredstvo za transformacijo poslovanja, kar pa ni preprosto. A če hočejo podjetja, ki UI še ne vpeljujejo v svoje poslovanje, jutri še obstajati, se bodo morala transformirati. Najverjetneje UI ne bodo uporabljala kot nekaj osrednjega, ampak jo bodo vključila v vse aspekte strategije. Če kot direktor razumeš, kakšne implikacije ima lahko tehnologija za podjetje, trg in poslovanje, potem pa v tej luči razmišljaš o strategiji, se spremenijo tvoje ambicije. Lahko so te popolnoma drugačne, kot so bile včeraj, morda se pokaže, da jih boš moral doseči na drugačen način in z drugimi sredstvi. A le tako lahko začneš preoblikovati procese v podjetju, ki jih izvajaš z orodji, za katera morda za nekatere reči ne potrebuješ ljudi, za druge pa jih potrebuješ več. Razlikovati je treba med orodji za osebno rabo, s katerimi si vsak lahko nekoliko olajša delo ali pa ga zaradi UI opravi bolje, in orodji, ki so namenjena preoblikovanju podjetja in optimizaciji procesov. V teh dveh rabah se skriva več kot 60 odstotkov dodane vrednosti zaradi uporabe UI. Vsakemu podjetju ni treba razvijati lastnih UI-aplikacij, za večino je že dovolj, če svoje procese optimizirajo s pomočjo obstoječih orodij UI.

Kaj pa zanesljivost UI, ki je pri vpeljavi v podjetja ključna? Večje razlike med UI, ki jo uporabljamo laiki, in UI, ki jo uporabljamo v podjetjih, ni. Glede zanesljivosti so raziskave na primer pokazale, da zdravniki v povprečju postavijo 70 odstotkov pravilnih diagnoz. UI je ob podobnovrstnih vhodnih podatkih 97-odstotno zanesljiva; to so lanski rezultati testov. In natančnost orodij LLM se še povečuje.

Kje pa je točka preloma, ko UI ne bo več možnost, ampak nuja za preživetje podjetij? Mislim, da bo to prej kot v dveh letih. Podjetja se že danes intenzivno spreminjajo in prilagajajo, to pa bo imelo posledice za vse, tudi če se danes prepričujemo, da jih morda ne bo. Seveda podjetja, ki so do zdaj dobro poslovala, ne bodo propadla, jih bo pa nekdo prej ali slej prehitel po desni.

Pa mora biti transformacija podjetja dramatična, »all in«, ali je lahko postopna? Ni enoznačnega odgovora. UI predstavlja veliko spremembo za tistega, ki bo v neki panogi prvi. Ta bo zagotovo pobral večino finančnih koristi. Če si spremembi zares zavezan, moraš vedno iti od vrha, od vodstva navzdol, transformacija poslovanja z UI od spodaj navzgor pri klasičnih podjetjih ne deluje. Zato je ključno, da se vodstvo odloči, da bo spremenilo vse, kar je treba, torej gre »all in«, potem pa to po smiselnih korakih tudi dela. Spremembe so postopne, stotih procesov ne moreš spremeniti istočasno. Ni pa smiselno, da si rečeš: eno zadevo spremenim, pa bom videl, kaj bo. Raziskave kažejo, da to ne deluje.

Kakšna pa so etično-pravna vprašanja oziroma izzivi pri vpeljavi UI? Lastniki posla smo ljudje; če sem se jaz odločil za rabo UI, sem za to tudi odgovoren. To je vse. Večina podjetij tako ali tako uporablja orodja, ki delujejo v okvirih etike in prava, tudi zakonodaja gre v to smer. Zagotovo mora biti etična uporaba osnova, menim celo, da bo v prihodnosti, ko bodo vsa podjetja uporabljala UI v svojem poslovanju, etičnost tudi komparativna prednost za podjetja.

In kje so slovenska podjetja? Imajo osnove za vpeljavo UI? Mislim, da jih imajo, ker so vsa do neke mere digitalizirana in lahko izboljšajo že osnovne procese. Sam se ukvarjam predvsem s celostno transformacijo poslovanja: najprej pomagamo podjetjem hitro nadgraditi njihovo strategijo, zatem pa identificiramo konkretni postopen načrt implementacije UI in stvari se lahko začnejo hitro premikati. Naš pristop vključuje tudi določitev prioritet, ki služijo temu, da se učinki vidijo relativno hitro, da lahko ljudi hitro vpelješ v spremembe na skoraj neboleč način in da zaposleni razumejo, kako bo prispevek k poslovanju vplival tudi nanje.

Kaj bo naslednji korak? Ko (in ne če!) bo ves svet poganjala UI, to ne bo več prednost, ampak standard. Takrat bodo skladnost, etičnost in odnos s strankami pozitivni diferenciatorji. Pokazalo se bo tudi, kdo je sposoben UI bolje in hitreje uporabljati. Razvoj se bo dogajal še precej časa, niti slučajno še nismo dosegli vrha. Orodja UI postajajo vsak mesec bistveno boljša. Če danes uporabljam eno rešitev, jo bom v enem letu gotovo zamenjal za nekaj boljšega. Kako hitro je podjetje sposobno identificirati nujne spremembe in jih tudi vpeljati, bo zagotovo diferenciator, hkrati pa bo podjetja med seboj ločevalo tudi to, kako dobro bodo upravljala orodja, torej kako se bodo zavedala, da spreminjajoča se orodja potrebujejo vse kakovostnejše podatke