Smeh je pol zdravja

V delovnih okoljih, v katerih je humor dobrodošel, so zaposleni bolj zadovoljni, povezani, motivirani in ustvarjalni. Po drugi strani pa je lahko šaljenje tudi znak težav, ki brbotajo pod površjem.

Zakaj ga sploh potrebujemo?

Ko govorimo o humorju na delovnem mestu, ne mislimo toliko na nenehno zbijanje šal kot na sproščeno vzdušje, v katerem se ekipa zna pošaliti tako, da nihče ni prizadet oziroma užaljen. Številne raziskave klime v podjetjih jasno kažejo, da ima blagodejen humor izključno pozitivne učinke na počutje, ustvarjalnost in entuziazem zaposlenih, s tem pa seveda dobro vpliva tudi na poslovne rezultate.

Vsak, ki je kdaj prvič prestopil prag nove službe, ve, da je ta korak bistveno lažji, če te v novem kolektivu sprejmejo nasmejani sodelavci. Vzdušje v podjetju je zato eden od pomembnih dejavnikov, na katere so iskalci zaposlitve pozorni že pri prijavi in pogovorih o ponujenem delovnem mestu. Radoživi in ustvarjalni ljudje z veliko domišljije se verjetno ne bodo dobro počutili v okolju, v katerem vladajo strogost, resnost in cela kopica pravil o primernem vedenju. Po drugi strani pa je proces zaposlovanja tudi priložnost za podjetje, da oceni, ali se kandidatov značaj ujema z obstoječo ekipo. Zabavna in pozitivna oseba se bo težko vključila med cinike z ostrimi pikrimi šalami, kandidatove robate domislice pa lahko pomenijo težave v kolektivu, ki goji malce žlahtnejši humor.

Če je vzdušje v ekipi prijetno in sproščeno, zaposleni z veliko večjim veseljem hodijo v službo, tudi v ponedeljek zjutraj. Smeh združuje in povezuje ljudi, s tem pa tudi krepi pripadnost podjetju. Ekipa, ki se zna skupaj nasmejati, bo dobro sodelovala tudi pri zahtevnejših poslovnih izzivih. Humor je še posebej dobrodošel v podjetjih, kjer tempo narekujejo krajši roki, cilji in norme. To so medijske hiše, zavarovalnice, marketinške agencije in podobna precej stresna okolja. Ko breme postane težko, šala razrahlja ventile in sprosti ekipo, da se lažje loti novih nalog.

Kjer je doma humor, živita tudi ustvarjalnost in inovativnost. Zaposleni, ki vedo, da se na delovnem mestu lahko pošalijo, imajo izrazitejši občutek varnosti, ta pa je nujen za iskanje neobičajnih rešitev, ki poganjajo razvoj.

Tudi poslovna izobraževanja so veliko lažja in učinkovitejša, če jih začinimo s smehom. Kar vprašajte Johna Cleesa, člana legendarne britanske komične skupine Monty Python, ki je s poslovnim partnerjem Anthonyjem Jayem v sedemdesetih letih ustanovil podjetje Video Arts. Podjetje še danes za različne korporacije snema zabavne in navdihujoče videe, ki pomagajo zaposlenim razvijati vodstvene sposobnosti, spoznavati delovne procese, razumeti strateške usmeritve podjetja ter skrbeti za zdravje in dobro počutje na delovnem mestu. Seveda so vsi prežeti z obilno mero žlahtnega humorja, ki ljudem poenostavi in približa včasih zelo kompleksne poslovne pojme.

Se smejejo vam ali z vami?

Pri ustvarjanju pozitivnega delovnega okolja, v katerem je dovolj prostora za humor, imajo veliko vlogo vodstveni kadri. Marsikateri zelo dobro ve, da so časi rigidnih pravil, strogosti in discipliniranja za vsako malenkost že davno minili. Danes se od dobrega vodje pričakuje, da bo empatičen, vključujoč in pristen, svoji ekipi pa bo poleg občutka varnosti omogočil kar se da dobre delovne pogoje in jo spodbujal s pozitivnim vzdušjem.

Dober vodja se ne boji, da mu bo malce humorja spodkopalo avtoriteto. Kljub jasni hierarhiji so vodje s pretanjenim smislom za humor med zaposlenimi navadno zelo priljubljeni in spoštovani. Ker gresta smeh in ustvarjalnost z roko v roki, so velikokrat tudi uspešnejši in učinkovitejši kot tisti, ki svojo ekipo držijo bolj na kratko.

Humor je še posebej pomemben v kočljivih situacijah, saj vodje z njim lažje izrazijo lastne napake in ranljivost. S tem ekipi pokažejo, da se je motiti človeško in so tudi oni le ljudje. Seveda pa so vodje tudi sami kdaj pa kdaj predmet smeha in šale. Dobro je, če znajo to športno prenesti. Če govorimo o posmehu, pa je pametno vzroke zanj čim prej razčistiti in postaviti jasne meje.

Ko vrag odnese šalo

Ljudje smo si različni. Šala, ki se nekomu zdi izjemno smešna, lahko drugega močno prizadene, zato nekaj previdnosti in zdrave pameti ne bo odveč. Dovtipi o videzu, verskih prepričanjih, spolu, spolni usmerjenosti in drugih osebnih okoliščinah sodelavcev so absolutno zunaj območja dobrega okusa. Nedopustno se je tudi šaliti na račun sodelavke oziroma sodelavca, ki nima zaledja v skupnosti. Humor naj bi zaposlene povezoval, ne pa izoliral. Z nepremišljenimi opazkami namreč lahko ljudi resno ranite, sebi pa nakopljete zelo neprijeten zmenek s kadrovsko službo. Razčiščevanje v slogu »saj sem se samo hecal« je lahko precej zoprno za vse vpletene. Šale o blondinkah pa smo kot družba tudi že davno prerasli.

Zbijanje šal lahko preseže tudi vse zdrave meje in začne motiti delovne procese v podjetju, še posebej, če je k temu nagnjen le del ekipe, drugi pa se poskušajo osredotočiti na delo. Zatekanje k humorju v neprimernih situacijah lahko načne tudi ugled vodje, če zaposleni računajo na njegovo trezno glavo in sposobnost iskanja rešitev iz zagate.

Humor pa je lahko tudi sredstvo za lajšanje nezadovoljstva in stresa na delovnem mestu, kar je zelo nevarna past, pred katero si marsikatero vodstvo zatiska oči. Pod krinko dobrega vzdušja v kolektivu se namreč lahko skrivajo resne težave, ki bi jih morala prepoznati in rešiti kadrovska služba v sodelovanju z vodstvom podjetja.

Humor je mišica, ki jo utrjujemo s treningom

Zaposlenim v podjetju smeha ne morete predpisati ali jim ga dirigirati. Smehu je treba preprosto pustiti dovolj svobode, da mu lahko zrastejo krila. Ne bojte se, sproščeno vzdušje ne pomeni, da zaposleni dela ne jemljejo resno. To je prej znak, da v njem uživajo in so dovolj suvereni, da se obenem lahko sprostijo.

Nekatera podjetja, ki želijo svoje ekipe prezračiti s smehom, v goste povabijo tudi uveljavljene komike, da malce bolj na stežaj odprejo vrata humorju. Eden od njih je tudi Robert Petan, kantavtor in član ekipe TV-oddaje Kaj dogaja?, ki se na nastope vedno temeljito pripravi: »V praksi to pomeni, da spišem besedilo o podjetju ter dodam nekaj internih štosov o upravi, zaposlenih in izkušnjah, ki jih družijo – pa naj bo to vedno hladna malica, ki jo pripelje Wolt, pomanjkanje parkirišč in podobne tegobe obslužbenega dela. Ker gre večinoma za notranje nastope, si lahko včasih duhovito privoščim tudi direktorje, kar se mi zdi, da zelo dobro vpliva na moralo na delovnem mestu. Skromnost in pripravljenost, da se ponorčuješ iz sebe, se mi zdita temeljni človeški orodji za to, da lahko (p)ostaneš kul na vseh nivojih svoje osebne ali poslovne rasti.«

Katerim temam pa se raje izogne? »Ljudje, ki delajo s strankami, radi slišijo, da te nimajo vedno prav in da je pacient včasih res pacient. Načeloma ne grem čez mejo, ker nekdo vedno odobri tekst, preden z njim nastopim – hec je hec, tožba pa ni ravno najzabavnejše terensko delo. Na splošno pa se izogibam temam, ki bi jih obšel tudi na kosilu z razširjeno družino, to je politiki, globalnemu segrevanju in vprašanju, ali je Luka Bassi res kul glasbenik.«

84 odstotkov vodstvenih delavcev meni, da ljudje z dobrim smislom za humor bolje opravljajo svoje delo. (Vir: Robert Half, 2017)