Varnost flote je poslovna odločitev

Poslovni izziv

Vsako podjetje, ki posluje s strankami in ne deluje izključno digitalno, je odvisno od tega, ali zaposleni, oprema ali blago pridejo na cilj pravočasno, varno in brez zapletov. Če se službeno vozilo pokvari ali je udeleženo v prometni nezgodi, to ni več samo prometni dogodek, ampak zelo hitro postane tudi poslovni problem. Povzroči lahko zamude, izpad dela, dodatne stroške, bolniške odsotnosti, organizacijske motnje in včasih tudi resnejše kadrovske posledice.

Prav zato je varna in zanesljiva mobilnost danes veliko več kot tehnično vprašanje avtomobilske industrije. Je del stabilnega, odgovornega in predvidljivega poslovanja. To potrjuje tudi širši evropski okvir: v enem letu na cestah v Evropski uniji umre skoraj 20.000 ljudi, prometne nesreče pa evropsko gospodarstvo stanejo približno dva odstotka BDP-ja.

Za podjetja se varnost vozila zato ne meri le po zaščiti potnikov, temveč tudi po manjšem številu škodnih dogodkov, bolniških odsotnosti in primerov nedelovanja ter večji zanesljivosti v odnosu do strank.

Nova varnost v praksi

Če smo včasih varnost v avtomobilu razumeli predvsem kot vprašanje pasivne zaščite, torej kakovosti karoserije, uporabe varnostnih pasov, pravilnega delovanja varnostnih blazin in zavor, je danes slika precej širša. Sodobno vozilo ne čaka več le na voznikovo reakcijo, ampak s pomočjo kamer, radarjev, senzorjev in programske logike ves čas spremlja okolico, opozarja na tveganja ter v nekaterih primerih tudi samodejno posreduje.

Varno vozilo zato ni več samo tisto, ki dobro zaščiti potnike po trku. Vse pomembnejše je, da zna nevarnost zaznati dovolj zgodaj in vozniku pomagati preprečiti, da bi do trka sploh prišlo. Ta premik je pomemben tudi za podjetja: vsak preprečen škodni dogodek pomeni manjšo verjetnost za nedelovanje vozila, strošek in motnjo v poslovanju.

Dober primer sodobne varnosti so sistemi, ki spremljajo, ali voznik še aktivno sodeluje pri vožnji. Če tehnologija ne zazna njegovega odziva, začne stopnjevati opozorila, v skrajnem primeru pa lahko sproži tudi postopek za nadzorovano zaustavljanje vozila. Drugi primer so sistemi, ki ob zaznavi kritične situacije vozilo in potnike pripravijo na morebiten trk. Zategnejo varnostne pasove, stabilizirajo vozilo in s tem izboljšajo delovanje drugih zaščitnih elementov. Meja med aktivno in pasivno varnostjo se tako vse bolj briše: dobro zasnovano vozilo ne ščiti le ob trku, ampak pomaga zmanjšati možnost, da sploh pride do njega.

Čeprav se veliko govori o avtonomni vožnji, je danes za vožnjo še vedno odgovoren voznik. Sistemi, ki združujejo opozarjanje, zaviranje in pomoč pri izogibalnem manevru, niso namenjeni temu, da vozijo namesto človeka, ampak da mu v kritičnem trenutku pomagajo skrajšati reakcijski čas in zmanjšati nevarnost napačne odločitve. To je pomembno v vsakodnevnih scenarijih, kot so vožnja v koloni, vključevanje v promet ali menjava pasu, pri katerih se v praksi zgodi veliko napak.

Povezana vozila, bolj predvidljiva flota

Pomemben del sodobne varnosti je povezljivost. Povezana vozila niso pomembna samo zaradi uporabniške izkušnje ali digitalnih storitev, ampak tudi zato, ker je tako vozilo za podjetje bolj predvidljivo delovno sredstvo. Omogoča pravočasne servisne preglede, boljši nadzor nad stanjem flote ter lažje načrtovanje vzdrževanja in razporejanja vozil.

Skupina Volkswagen je v začetku leta 2026 napovedala širitev pobude, v okviru katere bodo Volkswagen, Audi, CUPRA, Škoda, Volkswagen Gospodarska vozila in druge znamke koncerna v približno 40 evropskih državah z uporabo senzorskih in slikovnih podatkov iz realnih prometnih situacij dodatno optimizirali asistenčne sisteme in funkcije avtomatizirane vožnje. Skupina ob tem poudarja, da vozila že danes uporabljajo anonimizirane podatke za natančnejša opozorila na nevarnosti, boljše vodenje po voznem pasu in izboljšave funkcij s programskimi posodobitvami. To ima lahko pomemben učinek tudi na varnost in predvidljivost službenih flot.

Več povezljivosti – več odgovornosti

Večja uporaba podatkov odpira tudi vprašanja zasebnosti, upravljanja podatkov in kibernetske varnosti. Bolj ko so vozila podatkovno povezana, pomembneje je, da so sistemi zaščiteni pred zlorabami in nepooblaščenimi posegi.

Skupina Volkswagen pri razvoju sistemov za izboljšanje prometne varnosti njenih avtomobilskih znamk tako izrecno poudarja, da je soglasje uporabnika temeljni pogoj za prenos in obdelavo podatkov, da se ti ne prenašajo neprekinjeno, temveč le v vnaprej določenih relevantnih situacijah, ter da gre za razvoj funkcij, namenjenih večji varnosti vseh udeležencev v prometu.

Za podjetja je pri tem pomembno, da sodobna varnost ne pomeni samo več tehnologije, temveč tudi več odgovornosti pri upravljanju te tehnologije. Zaupanje uporabnikov bo zato v prihodnje enako pomembno kot sama zmogljivost sistemov.

Varnejša flota, bolj predvidljiv TCO

Novejša vozila praviloma bolje zaščitijo potnike, imajo več aktivnih sistemov za preprečevanje nezgod, so bolje povezana s servisnimi in upravljavskimi procesi ter omogočajo večji nadzor nad uporabo vozil. S tem zmanjšujejo verjetnost nepredvidenega nedelovanja in pomagajo podjetju ohranjati kontinuiteto storitev, hkrati pa bolje varovati zaposlene.

Posodabljanje flote je seveda pomembna finančna odločitev, vendar pa je cena vozila le del dejanskih stroškov. Strošek poslovnih flot se pokaže tudi pri servisiranju, porabi, zavarovanjih, popravilih, škodnih dogodkih, nedelovanju vozil in času, ko zaposleni zaradi težav z vozilom ne morejo opravljati svojega dela. Zato se pomen varnosti neposredno povezuje s celotnim stroškom lastništva oziroma uporabe vozil (TCO).

Vozilo, ki pomaga preprečevati nezgode, pravočasno opozarja, da je potreben servis, in omogoča boljši nadzor nad uporabo, lahko pripomore, da podjetje zmanjšuje škodne stroške, nenačrtovano nedelovanje in zavarovalna tveganja. S tem varnost ni več samo tehnična lastnost vozila, temveč del premišljenega upravljanja poslovne mobilnosti.

Del poslovne odgovornosti

Toda tudi najnaprednejše vozilo ne more odpraviti osnovnega dejstva, da je varnost vedno seštevek več dejavnikov. Redni servisi, ustrezne pnevmatike, brezhibne zavore, pravilno delujoči senzorji, jasna pravila uporabe službenih vozil in usposabljanje voznikov ostajajo temelj varnosti mobilnosti v podjetju.

Če podjetje od zaposlenih pričakuje mobilnost, jim mora zagotoviti tudi ustrezne pogoje zanjo. Varnost ni samo to, kaj je vgrajeno v vozilo. Varnost je tudi, kako se vozilo vzdržuje, kdo ga uporablja in ali zna voznik pravilno razumeti sodobne sisteme.

Če je mobilnost del poslovnega procesa, potem je varnost mobilnosti del poslovne odgovornosti. Podjetje, ki vlaga v sodobna vozila, redno vzdrževanje in usposabljanje voznikov, ne le zmanjšuje možnosti za nesreče, temveč tudi krepi zanesljivost svojega delovanja. Varnejša flota zato ni samo vprašanje odgovornosti, temveč tudi pomemben del premišljenega upravljanja poslovne mobilnosti.

Kaj mora danes znati novo vozilo?

Od 7. julija 2024 morajo biti vsa nova vozila, prvič registrirana v EU, serijsko opremljena z vrsto naprednih varnostnih sistemov v skladu z uredbo GSR. Tehnologija, ki je bila nekoč rezervirana za prestižnejše modele, je tako postala zakonski standard. Zahteve pa se razlikujejo glede na kategorijo vozila, zato je pomembno ločiti med sistemi, ki veljajo za vsa motorna vozila, in dodatnimi sistemi za posamezne skupine vozil.

Med sistemi, ki jih uredba uvaja za širok nabor motornih vozil, so med drugim:

• inteligentni sistem za pomoč pri hitrosti (ISA): vozniku pomaga prepoznati veljavne omejitve hitrosti in ga opozarja, kadar jih preseže;
• opozorilo na utrujenost in zmanjšano pozornost voznika (DDAW): sistem prepoznava znake zaspanosti oziroma popuščanja voznikove zbranosti;
• napredno opozorilo na moteno pozornost voznika (ADDW): sistem zaznava znake, da voznik odvrača pozornost od vožnje, na primer daljši pogled stran od ceste, in opozori na to;
• zaznavanje pri vzvratni vožnji: kamera ali senzorji pomagajo zmanjšati tveganje pri manevriranju;
• signal za zaviranje v sili: ob močnem zaviranju opozori druge udeležence v prometu;
• zapisovalnik podatkov o dogodkih (EDR): t. i. črna skrinjica, ki omogoča analizo ključnih tehničnih podatkov ob kritičnih dogodkih;
• priprava za alkoholno zaporo: standardizirani vmesnik za lažjo vgradnjo alkotestnih naprav.

Za osebna in lahka gospodarska vozila uredba dodatno vključuje tudi:

• samodejno zaviranje v sili (AEB): sistem zazna nevarnost trka in lahko samodejno zavira, če se voznik ne odzove pravočasno;
• sistem za pomoč pri ohranjanju smeri na voznem pasu (ELKS): vozniku pomaga preprečiti nenamerno zapustitev voznega pasu.

Pri tovornjakih in avtobusih so posebej pomembni tudi sistemi za zaščito ranljivih udeležencev v prometu:

• sistem za zaznavanje pešcev in kolesarjev v mrtvem kotu (BSIS): voznika opozori na ranljive udeležence ob strani vozila;
• sistem za opozarjanje pri speljevanju (MOIS): zaznava pešce ali kolesarje pred vozilom in voznika opozori na nevarnost pri speljevanju.

Štirje stebri sodobne varnosti mobilnosti

• Aktivna varnost: sistemi, ki pomagajo preprečiti nezgodo.
• Pasivna varnost: zaščita potnikov in drugih udeležencev, ko pride do trka.
• Povezana varnost: podatki, ki pomagajo bolje predvidevati dogodke – opozorila, diagnostika, posodobitve in boljši pregled nad stanjem vozila.
• Organizacijska varnost: redno vzdrževanje, jasna pravila uporabe vozil in usposabljanje voznikov.

Varnost mobilnosti skozi čas

1959: varnostni pas Tritočkovni varnostni pas postane ena največjih prelomnic v sodobni avtomobilski varnosti.

1978: ABS Prvi serijski ABS odpre novo dobo elektronsko podprte varnosti v avtomobilu.

1995: stabilnost vozila Elektronski stabilizacijski sistemi začnejo aktivno preprečevati zdrs vozila.

1997: standardizirani testi Euro NCAP varnostne standarde približa širšemu trgu in močno vpliva na razvoj novih vozil.

2000–2010: asistenca

Širše se začnejo uveljavljati sistemi, kot so samodejno zaviranje v sili, pomoč pri ohranjanju smeri na voznem pasu in nadzor mrtvega kota.

2020: predvidevanje Varnost postane prediktivna, podprta s podatki in vse bolj povezana.

2024: varnost kot standard Z uredbo GSR napredni varnostni sistemi postanejo obvezni del opreme novih vozil v EU.

Danes: učenje iz realnega prometa Podatki iz realnih prometnih situacij postajajo osnova za nadaljnje izboljšave asistenčnih sistemov in funkcij avtomatizirane vožnje.

2 % BDP-ja je ocenjeni gospodarski strošek prometnih nesreč v EU. (Vir: Evropska komisija)