Neizkoriščena prednost

Slovenija sodi med najvarnejše države na svetu. Bi v času geopolitičnih napetosti, krhkih dobavnih verig in vse ostrejše globalne tekme za talente to lahko postala ena njenih največjih konkurenčnih prednosti?

Slovenija se je na lestvici Global Peace Index 2025 med 163 državami uvrstila na deveto mesto in s tem potrdila status ene najvarnejših držav na svetu. To je pomemben kapital, tudi poslovni. Varnost, politična stabilnost, kakovost življenja in urejeno vsakdanje okolje so danes pomembni dejavniki pri odločanju investitorjev, podjetij in talentov. A varnost sama po sebi ni dovolj. Vprašanje je, ali zna Slovenija ta kapital dovolj prepričljivo pretvoriti v svojo konkurenčno prednost.

Tuji kapital: rekordna raven, a premalo prebojnih naložb

Začnimo pri tujih neposrednih naložbah. Po podatkih Banke Slovenije so te leta 2024 v Sloveniji dosegle rekordnih 23 milijard evrov. Glede na leto prej se je obseg tujega kapitala povečal za 3,6 odstotka, največ naložb pa je bilo v predelovalni industriji, finančnih dejavnostih in trgovini. Na prvi pogled so številke spodbudne. A vprašanje ostaja: smo lahko z njimi res zadovoljni?

»Rekordna raven tujih neposrednih investicij potrjuje, da Slovenija postaja vse bolj prepoznana kot stabilno, razvojno usmerjeno in strateško zanimivo investicijsko okolje,« pravi Tamara Zajec Balažič, direktorica agencije SPIRIT Slovenija. Ob tem poudarja, da danes ni ključno le vprašanje, koliko je naložb, temveč je predvsem pomembna njihova kakovost: »Potrebujemo investicije, ki prinašajo višjo dodano vrednost, nova znanja, razvojne centre, tehnološki napredek in kakovostna delovna mesta.«

Podobno razmišlja tudi mag. Ajša Vodnik, generalna direktorica AmCham Slovenija in predsednica AmChams in Europe: »Mednarodna poslovna skupnost Slovenijo prepoznava kot državo z izjemnim potencialom, pri čemer investitorji najbolj cenijo predvsem strateško geografsko lego, izobražen kader in dobro digitalno infrastrukturo. Tuji kapital pri nas odkriva področja, na katerih Slovenija ne tekmuje s ceno, temveč z znanjem. Najbolj izstopajo farmacija in biotehnologija s tradicijo in kompetencami svetovnega ranga, robotika in napredna proizvodnja ter raziskave in razvoj.«

Hkrati pa mag. Ajša Vodnik opozarja, da Slovenija izgublja del konkurenčne prednosti. »46. mesto Slovenije na lestvici svetovne konkurenčnosti IMD za leto 2025 je najslabša uvrstitev v zadnjih petih letih, za primerljivimi srednjeevropskimi državami pa zaostaja tudi po deležu tujih neposrednih investicij v BDP-ju. Mednarodni investitorji opažajo, da ne sledimo tempu reform, ki jih izvajajo konkurenčne države v regiji.«

Prav tu se pokaže razlika med varnim in zares privlačnim poslovnim okoljem. Slovenija je stabilna, predvidljiva in kakovostna lokacija za življenje, vendar pri odločitvah o novih, tako imenovanih greenfield investicijah pogosto trči ob ovire, kot so velika davčna obremenitev plač, togost delovne zakonodaje ter dolgotrajni in zapleteni administrativni postopki.

Talenti: znamo jih razvijati, ne pa privabljati

Podobna slika se kaže na področju človeških virov. Po najnovejšem indeksu konkurenčnosti talentov GTCI 2025 je Slovenija zdrsnila na 29. mesto na svetu (leta 2021 je bila na 26. mestu). Močni smo pri zadrževanju in razvoju domačih talentov, a precej šibkejši pri privabljanju vrhunskih tujih strokovnjakov.

Prof. dr. Danica Purg, ustanoviteljica IEDC – Poslovne šole Bled in predsednica mednarodnega združenja CEEMAN, opozarja, da izguba nekaj mest še ni razlog za preplah, je pa resno opozorilo. Kritična je predvsem do slovenske samopromocije na globalnem trgu: »Ponudimo več in to ponudbo tudi sporočajmo svetu! Kar se komuniciranja tiče, v Sloveniji nismo ravno za vzor.«

Pri privabljanju kadrov namreč niso odločilne le plače. »Želijo svobodo, različne priložnosti za razvoj, možnost kroženja po različnih podjetjih. Mladi talenti imajo tudi družine, in če lahko ponudimo mednarodne vrtce in dobre šole, je to zelo pozitivno. Mlajši so občutljivejši za trajnostno naravnanost, kulturna doživetja in možnosti dobre logistike. Pri tem nam denimo naše slabe letalske povezave niso ravno v prid,« še doda dr. Purg.

Da ima Slovenija na področju kakovosti življenja vendarle veliko prednosti, potrjuje John Denhof, direktor podjetja Subtle Insights, ki pri nas živi in dela že skoraj deset let. Pravi, da se je v Sloveniji ustalil in si ustvaril svoj prvi pravi dom: »Slovenija je popolnoma varna za poslovanje in življenje, verjetno ena najvarnejših držav v Evropi. Včasih sicer kritiziram visoko stopnjo davka na dohodek ali birokracijo, vendar so to majhne težave v primerjavi z izjemno kakovostjo življenja in učinkovitostjo poslovanja, ki ju lahko tukaj dosežeš. Svoje podjetje sem v Sloveniji ustanovil brez problemov in vedno sem bil deležen veliko podpore, čeprav jezika ne govorim najbolje.«

Njegova izkušnja dobro povzema slovenski paradoks. Slovenija je za tiste, ki jo odkrijejo, pogosto zelo privlačna. Težava je, da jo premalo odločno predstavljamo tistim, ki bi jo šele lahko spoznali.